Tomi Tomšič

prvič objavljeno v četrtek, 22. 11. 2007
zadnjič dopolnjeno v nedeljo, 16. 11. 2014

Ko sem kot voditelj leta 2004 prvič prišel v kamniško četo, sem se veliko naučil od sovoditeljice Katje. Še več pa sem se naučil s stalnim opazovanjem dela v četi, reakcij otrok na moja dejanja in vzrokov za moje napake. Neverjetno, koliko se lahko tako naučiš. Kamniško četo sem vodil štiri leta in ko sem jo jeseni 2008 predal naprej, sem bil že kar preveč zaverovan v ultimativno pravilnost mojih pristopov pri vodenju.

Zaradi več razlogov sem se leta 2013 spet vrnil nazaj v kamniško četo, ki pa je bila tokrat povsem drugačna kot tista, ki sem jo nekoč predal naprej. Zgodilo se je namreč tisto, česar sem se najbolj bal in kar sem hotel že leta 2007 preprečiti s pripravo te zbirke zlatih navodil. Prav neverjetno je namreč, kako se znanje in primeri dobrih praks izgubljajo ob menjavanju voditeljev. Očitno je, da večina voditeljev po treh letih ravno pogrunta, v čem je fora, kako voditi četo, potem pa gre in svoja spoznanja, ne vem, zakaj, odnese s seboj, mladi pa začnejo spet znova ponavljati ene in iste začetniške napake.

Da se to ne bi (spet) zgodilo tudi tebi, sem tu zbral pomembne dokumente in ti pripravil tele napotke. Prišli ti bodo prav čez celo leto. Prilagodi jih svoji populaciji otrok, ohrani, kar je dobrega, spremeni, kar se ti zdi, da je slabo, in jih tako popravljene posreduj naslednjim voditeljem čete.

Vsaj za nekaj pa je bila moja vrnitev v četo tudi dobra. Pet let osebne rasti in pridobivanja novih izkušenj in pogledov na svet drugje mi je omogočilo, da sem na svoje preteklo delo pogledal s primerne distance in spremenil marsikateri pristop v vodenju. Verjamem, da so navodila zdaj boljša in realnejša, seveda pa še vedno daleč od tega, da bi bila ultimativna. Mislim pa, da predstavljajo dober temelj, iz katerega je vredno izhajati.

Iz naše majhne čete je zraslo nekaj zelo velikega. Glejte nazaj in naprej, na ves trud, ki je bil vložen vanjo, in ne zapravite tega lahkomiselno.

Tomi Tomšič